Ekonomske prednosti

Prihranki, prihranki, prihranki

Tabela-ekonomske-5439afddd01d9.png
Vir: Energetika Marketing d.o.o., lastna posodobitev cen na aktualno stanje.

Rastoča svetovna poraba nafte in omejena ponudba, ki jo še dodatno omejujejo karteli proizvajalcev, sta glavna razloga za rastočo ceno surove nafte na svetovnih trgih. Svoje seveda doda še država, ki poskuša prazen proračun zapolniti z višjimi trošarinami. Vsi ti razlogi skupaj so privedli do tega, da je cena kurilnega olja izredno poskočila in je strošek ogrevanja na kurilno olje za marsikatero gospodinjstvo postal preprosto previsok. Podobno bi lahko rekli za plin, do neke mere tudi za elektriko. Nakup peletne peči tako predstavlja investicijo z dolgoročnimi prihranki, ki se gotovo hitro povrne. Strokovnjaki tako predvidevajo, da bo cena lesnih peletov tudi v prihodnje dokaj stabilna oz. bo cenovno razmerje v primerjavi z drugimi neobnovljivimi energenti, na primer z nafto oz. kurilnim oljem ali zemeljskim plinom še ugodnejše - v prid lesnih peletov.

200-g-pelet-nadomsti-deci-kurilca-542da05a5a77c.jpg
Primerjava kurilne vrednosti.

Približno dva kilograma lesnih peletov (preračunano približno. 0,46 €) je potrebnih, da je energetska učinkovitost oz. kurilna vrednost, enaka 1 litru kurilnega olja (1,022 €), kar predstavlja 42 odstotkov manjši strošek. Zaradi večjega izkoristka sodobnih peči na pelete pa se primerjalni prihranek še zvišuje. V desni preglednici so prikazani teoretični izračuni prihranka na primeru objekta, ki na letni ravni porabi 15.000 kWh energije za ogrevanje bivalnih prostorov in sanitarne vode, pri čemer vidimo, da je prihranek v primeru uporabe lesnih peletov kot substitut kurilnemu olju kar 63-71 odstotkov (odvisno od izkoristka kurilne naprave na kurilno olje). V praksi pa se dogaja, da je prihranek približno 50 odstotkov – saj je veliko ljudi pri ogrevanju na kurilno olje precej varčevalo, ob cenejšem energentu, kot so peleti, pa si privoščijo tudi toplejše stanovanje.

Še en razlog - subvencije

Dodaten dober razlog za zamenjavo obstoječega kurilnega sistema s pečjo na pelete so subvencije EKO sklada. Slovenski okoljski javni sklad tako občanom vsako leto podeljuje nepovratna sredstva za naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih in večstanovanjskih objektov. Subvencije se med drugim podeljuje za vgradnjo novih kurilnih naprav na lesno biomaso, kjer se višina subvencije običajno giblje do 25 odstotkov celotnega zneska investicije. Več na to temo si lahko preberete tukaj.

Narodno-gospodarski vidik

Poleg očitne cenovne prednosti uporabe lesnih peletov kot goriva za ogrevanje prinaša njihova uporaba številne ekonomske prednosti, ne samo za uporabnike, temveč tudi za širše okolje, v katerem živijo. Širša uporaba lesnih peletov pripomore k ustvarjanju novih delovnih mest v regiji, saj se z večanjem povpraševanja po lesnih peletih s strani uporabnikov ustvarjajo potrebe po novih delovnih mestih v industrijskem, trgovinskem in storitvenem sektorju ter seveda v primarnem sektorju (gozdarstvo in kmetijstvo) na regionalni in državni ravni, ki povpraševanje usklajujejo s ponudbo. Ker peleti kot energent nadomeščajo predvsem kurilno olje, se s tem veča tudi zmožnost samooskrbe in neodvisnost od dogajanja na trgu nafte.

Za pridobivanje, predelavo in transport nosilcev energije (kurilno olje, zemeljski plin, lesni peleti idr.) je potrebna energija, ki jo označujemo z imenom siva energija. Tuje izkušnje kažejo, da je pri uporabi lesne biomase (lesnih peletov) potrebno kar trikrat manj sive energije kot na primer pri uporabi kurilnega olja. Švicarske raziskave kažejo, da ob 100-odstotni investiciji v kurilno napravo in gorivo, v primeru uporabe lesne biomase, v regiji ostane 52 odstotkov in v državi 48 odstotkov celotne vrednosti investicije, v primeru uporabe kurilnega olja pa v regiji ostane samo 16 odstotkov in v državi 25 odstotkov celotne vrednosti investicije, ostalih 59 odstotkov investicije pa gre v tujino. Kaj to torej pomeni? Preprosto, da z uporabo lesnih peletov z domačega oziroma lokalnega trga podpiramo razvoj regionalnega in državnega gospodarstva ter pripomoremo k ohranjanju delovnih mest.

613404-5433a8bf2a094.jpg
Primerjava nemških cen energentov v centih na kilovatno uro. Vir: depv.de, poslovenjeno.

Neizkoriščene lesne zaloge Slovenije - priložnost za slovensko lesno-predelovalno industrijo?

V prid uporabe lesnih peletov se šteje tudi varnost oskrbe, saj je les obnovljiv vir energije in je dejansko stalno na razpolago (v nasprotju s kurilnim oljem, kjer je oskrba vedno dražja zaradi omejenih zalog). Ta vidik ima za Slovenijo velik pomen, saj nimamo skoraj nič naftnih zalog, veljamo pa za eno najbolj gozdnatih držav v Evropi (3. mesto v Evropski uniji, za Finsko in Švedsko), kjer na leto priraste tudi več kot devet milijonov kubičnih metrov lesa, ki pa ga, žalostno, v njegovi najcenejši, surovi obliki izvozimo v tujino. Slovenija ima torej potencial, s proizvodnjo lesnih peletov, oživeti slovensko lesno-predelovalno industrijo ter zmanjšati odvisnost od držav proizvajalk nafte in zemeljskega plina. Uporaba lesnih peletov nima prednosti samo v primerjavi s fosilnimi gorivi, temveč tudi pred drugimi trdnimi biogorivi (npr. drva, sekanci itd.), saj imajo lesni peleti glede na energijsko vrednost znatno manjši volumen (visokotlačna obdelava lesne biomase), kar omogoča veliko lažje skladiščenje.

Ekonomičnost transporta in skladiščenja

8cblmtb4lsdjztupsdalnoutrxgqum-org-5433aae17018d.jpg

Naslednji prednosti, ki ju je treba omeniti, sta enostaven transport lesnih peletov iz cistern in zalogovnikov v peči ter avtomatsko doziranje v kurišče. Za lesne pelete je značilno, da so sipki, zaradi standardiziranih velikosti je rokovanje z njimi enostavno - zlasti v kontekstu avtomatiziranih transportnih sistemov.  Sodobna peč na pelete ima dozirnik, s katerim sama dozira potrebno količino peletov v peč iz zalogovnika ali silosa, namenjenega za shranjevanje lesnih peletov, kar za uporabnika pomeni zelo malo dela. Večina kombinacij peč-zalogovnik omogoča (ob povprečnih zimskih temperaturah) samostojno delovanje za vsaj pet do deset dni. Nato je ponovno trebanapolniti zalogovnik in večinoma, vsaj ob vsakem drugem polnjenju zalogovnika, očistiti tudi pepel. To je seveda odvisno predvsem od kakovosti peletov.

Velika večina peletov se proda pakiranih v 15 kg vreče, ki so zložene na paleto.  Te se dostavlja kupcem s kombiniranimi vozili ali manjšimi tovornjaki, opremljenimi z dvigalom ali vsaj nakladalno rampo. Manjše količine si lahko kupci odpeljejo domov tudi v osebnih vozilih in/ali na tovornih prikolicah in tako prihranijo še kakšen evro. Več na to temo najdete na zavihku transport peletov. Tudi skladiščenje je preprosto, saj peleti ne zahtevajo kaj drugega kot streho in čim manj vlažen prostor.