Kaj so lesni peleti za kurjavo?

izdelava-grobo-fino-peleti-54201a49ec80d.jpg
Grobo mleti les, fino mleti les (<1mm) in lesni peleti

Pri razrezu, obdelavi, brušenju lesa nastane od 7 pa tudi več kot 30% odpada – žagovine in lesnega prahu. V preteklosti se je ta material predeloval v manj vredne lesne izdelke – predvsem v iverne plošče, uporablja pa se tudi kot stelja za živali. V zadnjih letih je ta lesni odpad postal vse bolj iskan, saj se ga razmeroma preprosto predeluje v vse bolj iskano kurivo – lesne pelete. Cena žagovine je tako v Nemčiji v zadnjih 10 letih zaradi vse večjega povpraševanja porasla vsaj za trikrat.

Najpogosteje uporabljen les je smreka ali jelka, vse bolj pogosto na trgu najdemo tudi pelete iz bukovine. V praksi boste našli na trgu različne vrste peletov, izdelane iz različnih vrst lesa, kot tudi mešane pelete, izdelane iz mešanice različnih vrst lesa. Peleti lahko vsebujejo tudi lubje, vendar so takšni peleti praviloma slabše kakovosti, saj se v lubju nabere ob podiranju in transportu zemlja, pesek in kamenje, kar povzroča probleme pri izgorevanju, avtomatskem čiščenju peči in povečuje količino pepela. Čeprav so mnogi uporabniki prepričani, da je za kakovost peletov ključna vrsta lesa, to ne drži. Ob primerni nastavitvi peči sta ključna parametra namreč vsebnost vode in pepela.

Posebej v vzhodni Sloveniji so se letos (2014) pojavili tudi peleti iz žitne in koruze slame, po poreklu iz Madžarske. Po trditvah dobavitelja naj bi imeli podobne lastnosti kot leseni peleti, vendar potrditve iz prakse še nimamo.

Na trgu najdete tudi pelete, ki nastanejo ob stiskanju oljnih poljščin (oljne repice, sončnic, koruznih kalčkov), vendar je njihova cena praviloma višja od lesnih, uporabljajo pa se predvsem za krmo živini. Na trgu smo zasledili tudi pelete iz ostankov oliv, ki so jih stisnili za olje.

Peleti za kurjavo nastanejo iz drobno mletih (manj kot milimeter velikih) koščkov lesa in lesnega prahu, načeloma brez kakršnih koli dodatkov ali lepil. Večina vrst lesa ob primerni vlažnosti in pritisku zmore dovolj lastne vezivnosti, da po stiskanju te mase skozi posebne kalupe (matrike) nastanejo podolgovati valjčki, razrezani na dolžino praviloma do 4 cm, premer pa imajo praviloma okoli 6 mm. Izjemoma se v maso za izdelavo peletov lahko dodaja naravna veziva v zelo majhnem odstotku, najpogosteje škrob rastlinskega izvora, iz žit, lahko tudi koruze.

Pelete se po oblikovanju suši in hladi, nato pakira in skladišči do transporta na prodajna mesta oz. do potrošnika.