Standardi kakovosti

razlicne-kakovosti-pelet-nasute-541be743aa64f.jpg
Peleti izdelani iz različnih surovin (vrst lesa) na istem stroju.

Temna barva še ne pomeni, da so peleti nekakovostni in bomo z njimi imeli težave. Na sliki so peleti enake kakovosti (vsi ustrezajo standardu ENplus A1) izdelani iz različnih vrst lesa na istem stroju. Glede kakovosti peletov je na žalost preveč govoric in netočnih mnenj ter informacij, s strani ponudnikov pa preveč zavajanja. Edini način, kako se temu lahko najbolj zanesljivo ognemo je nakup pelet, ki imajo s strani specializiranih agencij podeljene certifikate kakovosti.

Kakovost - oznake v naši pregledni tabeli

Kakovost peletov je ključna za zadovoljstvo uporabnikov. Zato temu dajemo ključen poudarek pri izbiri peletov. Oznake, ki jih najdete v pregledni tabeli temeljijo na najbolj razširjenem standardu ENplus (podrobno razlago glej spodaj) in pomenijo naslednje:

  • A1 certifikat - Ima s strani pooblaščenega izdajatelja pridobljen in nadziran certifikat kakovosti ENplus A1. Peleti so najvišje kakovosti, primerni tudi za najbolj zahtevne sisteme.

  • A1 ustreza - Ponudnik ali proizvajalec peletov je dal izvesti test ustreznosti v laboratorij in testirani vzorec peletov je izpolnjeval zahteve standarda ENplus A1. Sprotnega nadzora nad dejanskim doseganjem tega standarda pri teh peletih praviloma ni.

  • A2 certifikat - Ima s strani pooblaščenega izdajatelja pridobljen in nadziran certifikat kakovosti ENplus A2. Peleti so zelo visoke kakovosti, primerni za uporabo v domačih sistemih. Ključna razlika do A1 je v tem, da lahko vsebujejo do dvakrat več pepela, kot peleti standarda A2.

  • A2 ustreza - Ponudnik ali proizvajalec peletov je dal izvesti test ustreznosti v laboratorij in testirani vzorec peletov je izpolnjeval zahteve standarda ENplus A2. Sprotnega nadzora nad dejanskim doseganjem tega standarda pri teh peletih praviloma ni, zato lahko pride do odstopanj.

  • EN-B  - Ima s strani pooblaščenega izdajatelja pridobljen in nadziran certifikat kakovosti EN-B. Peleti so slabše kakovosti. Ti peleti običajno vsebujejo večji delež pepela in drugih nečistoč. Praviloma niso primerni za uporabo v domačih kaminih in sistemih centralnega ogrevanja, ampak so mišljeni predvsem za industrijske in druge večje sisteme, ki smo zmožni avtomatsko mehansko odstranjevati pepel iz gorilnika in kurišča.

  • EN-B ustreza - Ponudnik ali proizvajalec peletov je dal izvesti test ustreznosti v laboratorij in testirani vzorec peletov je izpolnjeval zahteve standarda EN-B. Sprotnega nadzora nad dejanskim doseganjem tega standarda pri teh peletih praviloma ni, zato lahko pride do odstopanj.

  • NP - ni podatka o kakovostnem razredu peletov.

  • Kadar ob zapisu kakovostnega razreda (A1 ali A2 ali EN-B ali NP) ni zapisanega podatka o preizkusu kakovosti (certifikat ali ustreza), preizkus ni bil opravljen.

  • S4Q certifikat - podeljuje ga Gozdarski inštitut Slovenije(GIS), ki prevzema vlogo podporne in testne inštitucije.

Kako izbrati primerne pelete za domače potrebe? - Predlagamo, da proučite vsebino na tem zavihku in zavihku Vrste peletov in nato izberete primerne pelete iz pregledne tabele s pomočjo nastavitve primernih kriterijev (pakiranje, kakovost, vaša lokacija, nato upoštevajte razdaljo in ceno na Giga Joul energije (Cena/GJ)). Zatem kliknite na nakupovalni voziček na začetku vrstice (kjer je ta na voljo) in oddajte naročilo.

Zgodovina in praksa

Četudi lahko v svetu kupite najrazličnejše vrste peletov zelo različnih kakovosti, se bomo tukaj smiselno omejili na razlago najpomembnejših pojmov za pelete, ki jih najpogosteje najdemo na slovenskem trgu in trgih držav, ki mejijo na Slovenijo. Katere vrste in kakovosti peletov so sploh zanimive za obravnavo je omejeno že z naborom najpogosteje uporabljenih kurilnih naprav (za centralno ogrevanje in kaminov), ki so izdelane za uporabo peletov določenih standardov. Ker so svetovno vodilne sile na tem področju Avstrija in Nemčija, ne preseneča, da so tudi njihovi standardi na tem področju najbolj uveljavljeni tudi pri nas.

V Nemčiji to področje urejajo standardi DIN 51731. V Avstriji ÖNORM M 7135. Od začetka leta 2002 je kot nadgradnja obeh standardov, bil razvit standard DINplus, ki oba omenjena standarda združuje in nadgrajuje. V zadnjem času se v EU vse bolj uveljavljajo skupni Evropski standardi, poimenovani EN (European Norm). Tega uporabljamo največ tudi v Sloveniji in zato tudi na našem primerjalniku.

V veliki večini ostalih evropskih držav je zelo malo ali skoraj nič standardov ali predpisov, napisanih specifično za pelete, zato so pogosto v uporabi samo zelo splošni predpisi biomase.

ENplus-542e9acbbdb86.jpg
ENplus - oznaka kakovosti.

V spodnji tabeli tako predstavljamo najpogosteje uporabljane standarde za pelete:   

- ENplus (Evropa - ENplus A1, ENplus A2, EN - B)- Z namenom poenotenja kakovosti ponudbe po vsej Evropi so bili v letu 2011 uvedeni novi evropski standardi za trdna goriva iz biomase. Omenjeni standardi vključujejo standard EN 14961-2, ki se nanaša specifično na lesne pelete in ga certificiranje ENplus izvaja po vsej Evropi. ENplus certificiranje je bilo leta 2010 prvič predstavljeno v Nemčiji od takrat naprej tovrstno certificiranje beležilo izjemno hiter razmah širom po Evropi. Z Aprilom 2014 ta sistem certificiranja uporablja že 27 držav, med katere spada tudi Slovenija. V standard ENplus certificiranje sta vključena kakovostna razreda A1 in A2. Pelete, ki vsebujejo najmanjšo količino pepela in izpolnjujejo najvišje zahteve razvrščamo v razred A1. V razred A2 razvrščamo pelete, ki vsebujejo več pepela in so primerni predvsem za večje kurilne naprave in naprave prilagojene za avtomatsko zaznavanje kakovosti peletov. Poleg razreda A1 in A2 obstajajo še industrijski peleti, ki se deklarirajo kot "EN - B". ​

Oznaka DIN in ÖNORM
Oznaka DIN in ÖNORM.

- DIN 51 731 (Nemčija) - DIN 51 731 je v svoji trenutni različici le pogojno ustrezen za ocenjevanje kakovosti in ustreznosti peletov, vzrok za to predstavljajo izjemno nizke omejitve mejnih vrednosti pepela. Obenem je slabost tudi v pomanjkljivem zunanjem nadzoru kakovosti lesenih peletov. Dovoljeni omejitveni razredi različnih parametrov omenjenega standarda so zelo široki s tem pa proizvajalcu pelet dopuščajo preveč manevrskega prostora, uporabnikom na drugi strani pa težave pri nastavitvi kurilnih naprav.

- ÖNORM M 7135 (Avstrija) - Standardizacija in certificiranje pelet v Avstriji se je pričelo z letom 1990, z standardom ÖNORM M 7135, katerega vsebina je bila do danes dvakrat spremenjena ter je predstavljala osnovo za oblikovanje novejših standardov za pelete (tudi za DINplus). ÖNORM certificiranje za pelete je danes najbolj uporabljano s strani proizvajalcev iz Češke, Romunije, Ukrajine, Italije in Švice, vendar tudi ti prehajajo na ENplus sistem.

- DINplus (Nemčija) - DIN Plus certifikacijski sistem za zelo kakovostne lesne palete je bil razvit leta 2002, s strani DIN CERTCO. Osnova za njegov razvoj je bil nemški standard DIN 51731 in avstrijski standard ÖNORM M 7135. Navedeni standard vključuje vzpostavitev notranje kontrole kakovosti in letnih, nenajavljenih zunanjih kontrol kakovosti.​

Slovenski standard S4Q

s4q-scaled-58c943e6c338e.png
Vir: Spletna stran S4Q

V Sloveniji prevladujejo majhni proizvajalci pelet, ki imajo proizvodnjo manjšo od 1.000 ton letno. Zaradi stroškov in kompleksnosti, implementacija obstoječih certifikatov kot je ENplus ni smiselna. Podpora za kakovost ali S4Q je namenjena manjšim proizvajalcem pelet in temelji na ustreznih mednarodnih standardih ISO / CEN. Certificiranje in nadzor nad izvajanjem izvaja Gozdarski Inštitut Slovenije.

Tabela prikazuje kakovostne razrede od 1 do 3, ki so opremljeni z mejnimi vednostmi glavnih kazalnikov lastnosti. Kakovostna razreda 1 in 2 predstavljata pelete izdelane iz lesa neposredno iz gozdov oz. nasadov in kemično neobdelanih ostankov. Razlika med dvema razredoma je v količini pepela. Kakovostni razred 1 predstavlja pelete, z nizko vsebnostjo pepela, medtem ko kakovostni razred 2 predstavlja pelete z rahlo povišanim deležm pepela. Kakovostni razred 3 je za individualna kurišča na meji uporabnosti, saj ga nekateri obravnavajo kot neustreznega za male kurilne naprave na pelete. Dovoljuje tudi rabo kemično obdelanega industrijskega lesa in lesnih ostankov. Tako so v tabeli pri opredelitvi porekla in izvora surovine za pelete opredeljene po standardu SIST EN ISO 17225-1:2014 in razvrščene v ustrezne kakovostne razrede. Dosledno navajanje podatkov o poreklu in izvoru surovine zmanjša potrebno število laboratorijskih analiz med proizvodnim procesom.

Aditivi(dodatki) so materiali, ki so v proizvodnji pelet uporabljeni z namenom izboljšati kakovost pelet, zmanjšati emisije ali izboljšati učinkovitost proizvodnje. Delež aditivov ne sme preseči 2% celotne mase peletov. Delež in vrsto aditivov je potrebno dokumentirati in opredeliti na deklaraciji. Voda, para ali toplota niso opredeljeni kot aditivi. Med aditive so uvrščeni: škrob, koruzna moka, krompirja moka, rastlinsko olje, lignin itd.

Vir: Spletna stran S4Q

Prenova standarda ENplus v letu 2015

ENplus-novi-in-spremembe-2015-5673fe80b433f.JPG
Tabela prenovljenega ENplus in spodaj še povzetek sprememb - obarvane rdeče.

Standard kakovosti peletov ENplus je 1.8.2015 doživel prenovo. Od tega datuma dalje veljajo novi, večinoma strožji pogoji kakovosti in predvsem glede vsebnosti nečistoč.

V spodnji tabeli predstavljamo prenovljeni standard in v manjši tabeli na dnu rdeče izpostavljamo še ključne spremembe prenovljenega standarda.

Razlaga k opombam v tabeli:

1) pepel, ki nastane pri 815 ° C 2) Ob dobavi. 3), anhidrid. 4) je lahko največ 1% peletov med 40 in 45 mm dolžine. Nobeden pelete ne sme biti daljši od 45 mm. 5) obremenitev v prevoznih sredstvih (vozila, ladje) na proizvodni liniji. 6) v tovarni ali pri nakladanju vozil za dobavo končnim odjemalcem 7) pri polnjenju peletov v 15kg vrečke ali v zapečatene velike vreče Big Bag 8 ) pri nakladanju vozil za dobavo potrošnikom 9) ustreza 16,5 MJ / kg 10) višina dodatkov v proizvodnji je omejena na 1,8% m, višine dodatkov, ki se uporabljajo po proizvodnji (npr. prevleka olja), je omejena na 0,2%.

Vir: Spletna stran ENplus