Kako nastanejo lesni peleti?

Lesni-odpadki-razlicni-542daccaa2df1.jpg
Lesni odpadki - surovina za pelete.

V izhodiščni ideji naj bi bili lesni peleti predvsem preprosto in relativno ceneno kurivo za lokalno uporabo. Razvoj proizvodnje peletov in kurilnih naprav se je začel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v času naftnih šokov in kriz. Takrat so se politiki in ljudje prvič resno zavedeli, kako pomembna je čim večja energetska neodvisnost in lokalna samooskrba. Posebej prevoz po cestah na večje razdalje ta energent cenovno težko prenese. Takšen je bil tudi izhodiščni koncept: Iz lokalnih surovin izdelan energent za ekološko in enostavno avtomatsko kurjavo, ki se porablja lokalno, oz. čim bliže vira izdelave. Zato so v Avstriji, podobno gozdnato bogati deželi kot je Slovenija, že razvili gosto posejano mrežo tovarn za izdelavo peletov, ki so praviloma vezane na lokalno surovino in predelovalne obrate. Poraba peletov je v zadnjih letih tako porasla, da lokalna proizvodnja iz lesnega odpada in lesa slabše kakovosti ne pokriva več potreb. Tako ponekod v EU, posebej v Franciji in Nemčiji, tudi Italiji že lahko kupite lesne pelete izdelane v Kanadi in ZDA, ki so v ladjah prepotovali pot čez Atlantik.

peleti-gledajo-iz-matrice-542da1d915e82.jpg
Krožna matrica, skozi katero stiskamo pelete.

V Sloveniji veliko večino peletov uvažamo iz Avstrije, Ukrajine, Bosne in Hercegovine ter Romunije, prav tako pa se iz leta v leto veča domača proizvodnja. Slovenija izvaža pelete, ki so bili uvoženi in pelete domačih proizvajalcev v Italijo in nekaj na Hrvaško. Nekaj let pa se že soočamo z zunanjetrgovinskim primanjkljajem, kar pomeni, da je bila poraba peletov večja od proizvodnje (Vir: GZS).  

prerada-peleta-542da30213f2d.jpg
Sodobna peletirka visoke kapacitete.

Surovina za lesne pelete so najpogosteje žagovina, opilki in lesni prah, ki nastajajo ob predelavi lesa v lesnih obratih. Surovina so tudi veje, lubje in manj vredni kosi lesa, ki niso primerni za drugo predelavo. Surovina se najprej grobo in nato še fino zmelje praviloma v kladivnih lesnih mlinih. Naslednji korak je sušenje, saj lahko ima žagovina svežega lesa tudi do 50% vlage. Ta se zreducira na cca 8%. Sledi stiskanje materiala skozi t.i. matrico v posebni napravi, (glej sliko), ki se je je tudi v Sloveniji že prijelo ime peletirka.

Ob tem se material tudi segreje in pride do naravnega pojava – izločanja lignina, ki služi kot naravno vezivo. Peletirke lahko prilagodimo za izdelavo različnih debelin in dolžin peletov. Večina peletov, ki se danes prodajajo v EU in tudi v Sloveniji je dolgih do 4 cm in debelih 6 (+- 1) mm.  Peleti peletirko zapustijo razmeroma vroči, zato sledi ohlajanje in po potrebi še sejanje, s čemer od peletov ločijo premale frakcije, drobir in prah. Sledi še embaliranje v veliki večini v 15 kg vreče, nekaj v t.i. BIG BAG vreče (1 tona).  Nekaj jih ostane tudi v razsutem stanju oz. v cisternah in tako čakajo na porabo, transport ali naknadno pakiranje.