13.03.17 17:54

Kaj je novega na trgu peletov?

Od 15. do 18. januarja  2017 je v avstrijskem Gradcu potekala letošnja srednjeevropska konferenca na temo biomase in obnovljivih virov. 15. januarja je bil tudi specializiran »dan peletov«, na katerem smo nabrali kar nekaj zanimivih informacij in novic na temo trga peletov.  Nanizali smo jih skupaj z našimi komentarji.

Proizvodnja in poraba

 

1-Proizvodnja-peletov-3-58c6ca8bd5b8d.PNG
Slika 1. Proizvodnja peletov v svetu od 2000 do 2015.

Kot je razvidno iz prve slike, proizvodnja in poraba peletov v svetu še vedno hitro narašča. Evropa je tista, ki proizvede približno polovico vseh peletov na svetu in jih hkrati porabi približno dve tretjini.

2-rast-proizvodnje-58c6ca2ecf3a8.PNG
Slika 2. Rast svetovne proizvodnje peletov 2001-2015.

Stopnje rasti svetovne proizvodnje peletov se počasi umirjajo. Po mnenju strokovnjakov naj bi k temu prispevale nižje cene drugih energentov, predvsem nafte in s tem kurilnega olja. Svoje so naredile tudi milejše zime, posebej 2014 in 2015 v Evropi.

3-proizvodnja-in-transportne-poti-peletov-58c6cab5ed736.PNG
Slika 3. Proizvodnja, poraba in transportne poti peletov za 2014 in 2015.

Kot je razvidno že iz slike 1, Evropa postaja vse bolj odvisna od uvoza peletov. 2015 je poraba znašala 20,3 milijona ton, proizvodnja le 14,1. Uvoz je tako znašal 6,2 milijona ton ali skoraj polovico evropske proizvodnje. Ideja »samo oskrbe iz obnovljivih virov« se tako odmika od ideala in gre bližje realnosti.

Bistveno se spreminjajo tudi nameni uporabe peletov. V Veliki Britaniji, na Danskem in še marsikje namreč velike termoelektrarne in toplarne zaradi ekoloških razlogov in dajatev prehajajo s premoga kot energenta na pelete. 2015 naj bi bila v Evropi kar 1/3 vseh peletov skurjena v termoelektrarnah. Situacija je takšna, da se v ZDA in Kanadi izvaja goloseke gozdov zato, da se iz lesa izdela pelete, ki se jih v ladjah pripelje čez Atlantik, tukaj pa skuri v termoelektrarnah. To je seveda daleč proč od izhodiščne ideje, kako oz. od kod naj bi se oskrbovali s peleti in čemu naj bi se jih porabilo.

Gospodinjstva še vedno prehajajo na ogrevanje s peleti

4-prodaja-kotlov-za-centralno-ogrevanje-58c6cac8c8970.PNG
Slika 4. Prodaja kotlov za ogrevanje gospodinjstev s peleti je opazno upadla.

 

Posebej zaradi bistveno nižjih cen drugih energentov, predvsem kurilnega olja, je nadomeščanje drugih naprav, ki so za energent uporabljale predvsem fosilna goriva, precej izgubilo na tempu. Predvsem v Nemčiji je opazen upad z 28.000 enot 2013 na okoli 16.000 enot v 2015. Razlog je preprost: cena litra kurilnega olja je recimo tudi v zadnji kurilni sezoni znašala okoli 50 centov za liter, v predhodni pa je bila še nižja. Mimogrede, kurilno olje je v Sloveniji za polovico dražje kot v Nemčiji, v Srbiji pa so ga nehali prodajati.

Posebej v deželah z nekoliko blažjimi klimatskimi pogoji se kamini na pelete vse bolj uveljavljajo kot način ogrevanja ali vsaj dogrevanja bivalnih in poslovnih prostorov. Vodilna je Italija, kje se je v zadnjih letih prodalo v povprečju več kot 200.000 tovrstnih naprav na leto.

5-prodaja-kaminov-na-pelete-58c6cad723bc2.PNG
Slika 5. Prodaja kaminov na pelete – top 4 države.

Zelo zgovoren je pogled na sliko 6, ki kaže povezavo med ceno kurilnega olja, ceno peletov in številom na novo vgrajenih ogrevalnih sistemov na pelete v Avstriji. Če bi dodali še razpoložljivost subvencij za vgradnjo sistemov na obnovljive vire v to enačbo, bi upoštevali dejansko vse ključne faktorje, ki vplivajo na trg peletov in naprav, ki uporabljajo pelete kot kurivo.

6-cene-KO-in-peletov-58c6cae653f6c.PNG
Slika 6. Povezava med ceno kurilnega olja, peletov in na novo instaliranih ogrevalnih naprav na pelete v Avstriji.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zaključek k temi je bil, da se s ponovno gospodarsko rastjo in ponovnim, vsaj okvirnim delovanjem kartela OPEC obetajo v naslednjih letih nekoliko višje cene naftnih derivatov in s tem tudi še boljši časi za industrijo peletov. Svoje pa je k dvigu stroškov ogrevanja prispevala tudi zadnja nekoliko bolj mrzla zima.

Kakovost je ključna!

Kljub vsej rasti in razvoju porabe peletov in njihove proizvodnje se posebej pri proizvajalcih v zadnjih letih poznajo posledice padajočih cen in izostrene konkurence. Prav zaradi vse večje izbire in ponudbe različnih vrst peletov na trgu si proizvajalci ne smejo privoščiti napak v smislu slabe kakovosti ali neizpolnjevanja drugih pogojev, kot je dobava dogovorjenih količin v dogovorjenem času.

Kakovost peletov je seveda ključen faktor uspeha. V Nemčiji in Avstriji, najbolj »zrelih« trgih peletov v EU, se gospodinjstvom proda že skoraj izključno pelete, ki imajo certifikat ENplus A1 ali A2. Tudi v Sloveniji je v zadnjih dveh letih čutiti opazen premik povpraševanja od čim cenejših peletov k bolj kakovostnim za razumno ceno. Na sliki 7 tako vidimo razporeditev proizvajalcev s certficirano proizvodnjo ENplus po svetu in rast njihovega števila. V Sloveniji imamo trenutno tri proizvajalce peletov s standardom ENplus.

7-ENplus-licencirani-58c6caf67be12.PNG
Slika 7. Rast števila proizvajalcev peletov s certifikatom ENplus in njihova razporeditev po svetu.

Kakovosti peletov in izvajanju standardizacije v Vzhodni Evropi je bil namenjen tudi poseben panel, s poudarkom na Baltskih državah in državah Balkana. Seveda so bili izpostavljeni tipični balkanski pristopi in triki. Uporabljena je bila tudi spodnja slika, ki je nastala na Gozdarskem Inštitutu Slovenije.

8-GIS-slika-58c6cb06521ec.PNG
Slika 8. Peleti različne kakovosti iz različnih vrst lesa.

Ključno pa je, da se tako v Sloveniji, kot v naši južni in vzhodni okolici produkcija certificiranih peletov ENplus izdatno krepi. Iz dobrih 100.000 ton 2013 na več kot 400.000 ton 2015. Zelo hitro naj bi rastla tudi poraba peletov posebej v bivših republikah nekdanje Jugoslavije, predvsem Kosovu in Srbiji. Svoje je k temu v Srbiji pripomoglo tudi znižanje davčne stopnje na pelete. Spomnimo, v Sloveniji se na pelete še vedno obračunava višja, 22-odstotna stopnja davka na dodano vrednost.

 

 

Kam gre industrija peletov?

Po več kot 15-letni konstantni rasti proizvodnje in porabe peletov po več kot 10-odstotnih stopnjah na leto, se je ta v zadnjih nekaj letih umirila. Svoje so k temu prispevale mile zime, skoraj pol cenejši naftni derivati in plin. Narava je zadnjo zimo ponovno pokazala zobe, napovedi IMF in drugih za svetovni gospodarski razvoj pa so dobre. Povedano drugače, povpraševanje po virih, tudi energije (nafte) naj bi se povečevalo, kar že prinaša tudi višje cene.

Zato se glavni akterji industrije peletov ne bojijo za prihodnost te panoge. Peleti zagotovo niso modna muha. Poleg malih porabnikov (gospodinjstev, podjetij, hotelov, šol …) se za pelete vse bolj zanimajo tudi industrija in termoelektrarne.

Vsi tudi poudarjajo, da bodo tudi v prihodnje ekonomske in podporne politike naklonjene obnovljivim virom in samooskrbi, zato lahko pričakujemo nadaljnje večanje proizvodnje in porabe peletov tako pri nas kot v svetu.

Tovrstne konference so v Gradcu vsake tri leta, zato zaključujemo z vabilom na naslednjo, ki bo predvidoma januarja 2020.

Vir slik in podatkov, kjer si lahko ogledate tudi vse prezentacije s Pellet Day-a: 5. Central European Biomass Conference